Saša Spačal, Mirjan Švagelj (SI)


Simbiom – ekonomija simbioze

– biotehnološka instalacija

 

Odnosi med vrstami in posameznimi primerki iste populacije v evolucijskih procesih potekajo v skladu z biološko raznolikostjo v ekosistemu. Različne vrste v istem bivanjskem okolju tvorijo skupnost, v kateri potekajo različne oblike sodelovanja. Razmerje lahko poteka kot simbioza, ki se odraža po načelu zaščitništva, vzajemnosti, ali parazitizma, kot plenilstvo ali tekmovalnost.

Procesi, s katerimi se ekosistemi oblikujejo kot uravnotežene samozadostne skupnosti, se v evoluciji imenuje dedovanje, v človeških skupnostih pa se oblikujejo kot skupek družbenih, ekonomskih in političnih načel. V procesu dedovanja si vrsta izpogaja unikatno nišo v ekosistemu, ki se odraža v njenem razmerju do drugih bitij in vključuje celotno kompleksnost njenega načina življenja. Koncept ekološke niše ne vključuje zgolj njenega prostorskega habitata, temveč tudi njene potrebe po hrani, vrsto vedenjskih vzorcev, vlogo oziroma poslanstvo v ekosistemu, prehrambne in podnebne lastnosti, načine zaščite in varnosti, kar v ugodnih razmerah vpliva na zadovoljstvo in dobro počutje vrste v svojem habitatu. Čeprav dve različni vrsti ne moreta zasedati iste ekološke niše, se niše različnih vrst pogosto prepletajo.

Simbiom – ekonomija simbioze zastavlja vprašanje, kako bi govorili o sistemih nepravičnosti in neenakopravnosti v družbi z vidika uveljavljanja vseh protislovnih čustev, namesto poglabljanja nasprotij.

Ekonomija je ekosistem odnosov, pri kateri človeška vrsta lahko zavestno izbira, kakšne oblike medsebojnih razmerij bo gojila. Sodobna tržna ekonomija daje prednost plenilstvu in tekmovalnosti med vrstami, zanemarja pa druge oblike simbiotičnega bivanja in sodelovanja med vrstami, ki tvorijo večji del procesov v ekosistemih. Trenutna tržna razmerja temeljijo na ozkem in zmotnem dojemanju evolucijskih odnosov, ki njihovo pestrost zvedejo na idejo o boju za preživetje.

 

Instalacija Simbiom – ekonomija simbioze je metafora za zapleten skupek družbenih razmerij med vrstami, ki temeljijo na simbiozi. V bioloških procesih vrste v različnih obdobjih glede na skupne potrebe vzpostavljajo različne oblike medsebojne komunikacije.

 

Instalacija Simbiom – ekonomija simbioze predstavlja spremembo pri komunikaciji med deteljo iz vrste metuljnic (Trifolium pratense) in bakterijo (Rhizobium). Agronomi čislajo deteljo kot rastlino, ki izčrpani zemlji vrača visoko mero dušika, ki ga rastline potrebujejo za najbolj osnovne procese kot so proizvodnja beljakovin, aminokislin in celo DNA-ja. Malo znano pa je dejstvo, da detelja tega procesa ne opravlja sama, temveč s pomočjo bakterije rhizobio, ki pri detelji oblikuje koreninske vozličke za proizvajanje dušika. Ko detelja v zemlji zazna nizko vsebnost dušika, sprosti v zemljo flavinoide, ki privabijo rhizobio. Bakterija sprva vstopi v rastlino kot parazit. Detelja se proti parazitu ne bori, temveč ga sprejme. Ko se bakterija uspešno ugnezdi v celice v koreninah detelje, se razmerje bakterije in detelje spremeni v simbiotično, s pomočjo katerega detelja ne bi uspela proizvajati dušika. Razmerje med deteljo in bakterijo je metafora za razmerje med staroselci in migranti, pri katerem tako eni kot drugi v medsebojni odgovornosti vplivajo na razmerja, ki se med njimi vzpostavijo.

 

Odnos je lahko dobrohoten za obe skupini samo, kadar temelji na medsebojnem simbiotičnem razmerju ali vzajemnosti (poznamo tri vrste simbiotičnih razmerij. Pri zaščitništvu ima od odnosa ena vrsta korist, druga pa nima niti koristi niti škode. Pri parazitizmu ima ena vrsta korist, druga pa je zaradi tega oškodovana, pri vzajemnosti imata obe vrsti od odnosa korist).

 

 

Saša Spačal je postmedijska umetnica, ki izhaja s področja humanistike in trenutno deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov in medijske umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na postčloveško okolje, kjer človeška bitja obstajajo in delujejo kot eden izmed elementov v ekosistemu in ne kot suveren. S tem se opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da se je področje tehnologije razširilo ne samo od strojne do programske opreme, ampak tudi do mokre opreme, od koder posledično izvirajo hibridni pojavi mehanske, digitalne in organske logike delovanja.

Razstavljala in nastopala je na prizoriščih in festivalih kot so Ars Electronica festival, razstava Prix Cube Exhibition, festival Transmediale, Eyebeam, Onassis Cultural Center Athens, Pixelache festival, Cynetart festival, ThingWorld trienale - National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Kiblix festival, Sonica festival, Lisboa Soa festival, Galerija sodobne umetnosti Celje, Enter festival, Amber festival in drugje. Za svoje delo je prejela Častno omembo na festivalu Ars Electronica Prix 2015 in nominacijo Prix Cube 2016.

 

www.agapea.si







STRAN JE V IZDELAVI
 

EU KULTURA

Projekt RISK CHANGE (2016–2020) sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije.
Podpirata nas tudi Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
„Podpora Evropske komisije pri izdelavi te komunikacije ne pomeni nujno tudi podpore njene vsebine, saj le-ta odraža samo mnenja avtorjev in Komisija ne more biti odgovorna za to,
kako se podatki iz publikacije (komunikacije) nadalje uporabljajo.“


2017 © KIBLA | Cookies | Sitemap