Andrej Koruza, Jan Krmelj, Gašper Torkar, Nika Erjavec (DivinaMimesis) (SI)


NITI SLED

– intermedijski projekt

 

N I T I S L E D

 

Predstavljajmo si, da živimo življenje, zapuščeno s strani vsake politike.

 

Da smo izgubljeni v postsocialističnih predmestjih, v arhitekturi, ustvarjeni posebej za oči neke dobe; predstavljajmo si, da so to šestdeseta ali sedemdeseta leta minulega stoletja.

 

Da se vsi miti razgubijo v trenutku našega prihoda.

 

Predstavljajmo si, da tam vidimo staro žensko, prav gotovo ima več kot osemdeset let. Predstavljajmo si, da jih ima vsaj devetdeset.

 

Predstavljajmo si, da je vse to zdaj. Da se nekatere stvari niso nikoli spremenile. Da so tam zunaj ljudje, ki živijo brez sledi.

 

Ljudje odhajajo. Za seboj ne pustijo niti sledi.

 

Kaj definira to fascinacijo s sledmi, znaki, ki jih puščamo za sabo? Nekoč so bile sledi neke tekočine na koži mrtve živali; kasneje smo jih puščali v abstrahirana drevesa; danes nenehno puščamo sledi v nevidnem prostoru, komuniciramo skozi in z Odsotnostjo samo.

 

Predstavljajmo si, da živimo svoja življenja brez sledi. Da je to sedanjost, ki se je ne da dešifrirati.

 

To je spev za vse neobstoječe, živeče ali onkraj vsake obstoječe kategorije – za vse, kar je ali kar ni, kar ne pušča sledi, čeprav izpolnjuje namen tega življenja.

 

Obstajamo skozi neobstoj. Vse je krhkost. Forma je fikcija. Realnost ne obstaja. In vendar: je.

 

Življenje moramo živeti kot skrivnost. Neizrekljivo,

neizrečeno. Skomunicirano skozi nesporazum,

neizpovedano. Tam je svoboda:

ne pušča

 

niti sledi.

 

Jan Krmelj

 

- - - -

Threadsuns (Paul Celan)

 

Threadsuns

above the grayblack wastes.

A tree-

high thought

grasps the light-tone: there are

still songs to sing beyond

mankind

 

Instalacija NITI SLED raziskuje človeško dualnost, razmerje med večnostjo in aktualnostjo, med katerima se giblje človeška identiteta. Je človeško bitje (le) medij, preko katerega delujejo neke energije/sile/nagoni, katerih pojavne oblike so družbeni sistemi ali je človek in njegov partikularni um dejansko gradnik aktualnosti, političnega, ekonomskega? Kakšen je odnos med tema dvema skrajnostnima?

 

Človek (njegova percepcija sebe) je (samo)postavljen kot trdna pozicija gradnika družbe. Je element, ki družbo pred-postavlja. Odločamo o svoji prihodnosti, o življenjskem stilu, o politiki, o napredku. Hkrati pa je ta pozicija izredno krhka, podvržena hitrim spremembam in vedno znova relativizirana s strani aktualnih dogodkov. Dihotomija med našim občutkom (ob)vladovanja sistema in nadvlado sistema nad nami je vir frustracij in (notranjih) bojev.

 

Družbeni sistem gradi identiteto, vezano na podobo, instalacija NITI SLED to identiteto briše, s tem da briše telo. Telo, ki je venomer medij, nosilec identitete. Kaj se zgodi, ko telesa ni več, ko ostane samo pojem, kako družba reagira na to?

 

Telo je v sklopu instalacije NITI SLED grajeno iz ledu. Led je uporabljen kot prizma, kot medij, ki informacije spremeni, predrugači. Skozi ledeno skulpturo človeške oblike je projicirana podoba gledalca/opazovalca. Ledena skulptura stoji v nekakšnem 3D tiskalniku, ki pa deluje inverzno. Objekta ne gradi, ampak de-gradi. Antikreacija. Taljenje samo je dekonstrukcija eksistence, njene prisotne in odsotne snovi, njenih medijev menjav in komunikacije, njene sledi.

 

 

Andrej Koruza (1982, Koper) je med leti 2004 in 2007 obiskoval šolo mozaika Scuola Mosaicisti Del Friuli. Po raznovrstnih sodelovanjih ter projektih v polju mozaika je svoj interes usmeril v raziskovanje njegovih temeljnih elementov. Sočasno svojo kreativno energijo usmerja v izdelavo serije interaktivnih inštalacij/mozaikov, ki naslavljajo odnose med sistemom, tehnologijo in družbo.

Znamenja z meje, prva v seriji interaktivnih instalacij/mozaikov, ki raziskujejo odnose med družbo, sistemom in tehnologijo, je bila kot osrednje delo premierno predstavljena v okviru Festivala RavennaMosaico 2013, slovensko predstavitev pa je doživela na Festivalu tranzitornih umetnosti Sonica 2013 in festivalu Izis ter bil izbran na razstavo finalistov Premio Arte Laguna v Arsenalu v Benetkah. Leta 2015 je izdelal novi instalaciji Reality Grinder (v sodelovanju z Mitjo Cerkvenikom) in Trki, sodeloval pri organizaciji festivala Izis#3, konec leta pa predstavil intermedijsko instalacijo Dober dan gospod Predsednik v Layerjevi hiši kulture v Kranju.

Trenutno deluje kot izdelovalec robotike, elektronskih rekvizitov in scenografije, kjer implementira nove tehnologije in intermedijske pristope v gledališču v okviru ustvarjalnega kolektiva Divina mimesis, s katerim so izvedli performans Symptoma v Narodni Galeriji in predstavo Utopia, arheologija raja v SNG Drama.

 

Jan Krmelj (1995, Maribor) je študent gledališke režije na AGRFT, pesnik in slikar. Režiral in zasnoval je predstavi Utopia, Arheologija raja (SNG Drama Ljubljana, september 2016) ter Utopia, skica (SNG Drama Ljubljana, maj 2016), performans Symptoma (Narodna galerija, 2016) ter predstavi Kralj Ojdip (AGRFT, 2016) in avtorski projekt Marat (MGL/AGRFT, 2015). Bil je asistent režije pri predstavah Faust (SNG Drama Ljubljana, Festival Ljubljana, r. Tomaž Pandur, 2015) in Butnskala (SMG, r. Vito Taufer). Njegova pesniška zbirka Relikvije dihanja (Litera, 2014) je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado ter nagrado Knjižnega sejma za najboljši prvenec. Objavljal je poezijo in eseje v revijah Idiot, Literatura, Poetikon, Adept ter v gledaliških listih ob uprizoritvah. Avtor slikarskih razstav Relikvije, prostori, konji (Podstrešje, 2014) in Tisoči krotkih oči (ROG, 2016). Prevaja iz nemščine, francoščine in italijanščine (Pasolini v: Idiot XV in Agamben: Kaj je sodobno?, Gledališki list UTOPIA). Leta 2016 ustanovil ustvarjalni kolektiv DivinaMimesis.

 

Gašper Torkar (1992) je v Novem mestu živel do konca programa splošne gimnazije. V tem času je prejemal učne ure kitare, kasneje pa je tudi obiskoval Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, kjer se je učil klavirja in glasbeni stavek. Leta 2013 je izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje pri založbi LUD Literatura. Bral je na številnih literarnih odrih v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Svojo poezijo in prevode objavlja v literarnih revijah IDIOT in Literatura. Je član uredništva revije IDIOT in gledališke skupine DivinaMimesis. Leta 2016 se je s svojim samostojnim glasbenim projektom predstavil na Klubskem maratonu.

 

Interdisciplinarna umetnica Nika Erjavec (1994, Ljubljana) deluje na področju kiparstva, oblikovanja, fotografije in gledališča. Leta 2017 je zaključila študiji Unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer nadaljuje z magistrskim študijem Kiparstva. Raziskuje možnosti izraza v različnih materialih in išče inovativne rešitve v povezovanju raznolikih kreativnih področij. Junija 2017 je na 15. mednarodnem trienalu “Theatre in the Photographic Art” prejela bronasto medaljo fotografske zveze Srbija za delo Metamorphosis. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, Community kit v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (2017), Manifestacije v Mestni hiši v Ljubljani (2017), ZGODBE v galeriji Medianox v Mariboru (2017), ODZIVI v galeriji Kult 3000 v Ljubljani (2017), ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost v Galeriji Jakopič v Ljubljani (2016), Vabljeni mladi v galeriji DLUM v Mariboru (2016), Unicum /mednarodni trienale sodobne keramike v Narodnem muzeju v Ljubljani (2015). Kot scenografinja in oblikovalka rekvizitov je sodelovala pri predstavah Kralj Ojdipus (AGRFT 2015/2016), Utopia / Arheologija raja (SNG DRAMA, MG Ptuj 2016/2017) in Hamlet (SNG Maribor 2017).

Deluje v kolektivu Divina Mimesis, s katerim so izvedli prostorsko intervencijo in performans Symptoma v Narodni galeriji in Autobiographical animal v Cirkulaciji2.







STRAN JE V IZDELAVI
 

EU KULTURA

Projekt RISK CHANGE (2016–2020) sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije.
Podpirata nas tudi Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
„Podpora Evropske komisije pri izdelavi te komunikacije ne pomeni nujno tudi podpore njene vsebine, saj le-ta odraža samo mnenja avtorjev in Komisija ne more biti odgovorna za to,
kako se podatki iz publikacije (komunikacije) nadalje uporabljajo.“


2017 © KIBLA | Cookies | Sitemap