Zavetja Babilona

9. november 2017–1. februar 2018
KIBLA PORTAL, MMC KIBLA / KiBela, artKIT
Maribor, Slovenija



Bivanje je življenje. Kakršnokoli: znotraj, v stavbah, blokih, hišah, šotorih, zemljankah, iglujih, provizoričnih, začasnih ali trajnejše postavljenih prostorih, v prikolicah, avtohišah, modulih, laboratorijih, vesoljskih postajah, hramih in palačah, ali zunaj, na odprtem, na planem, pod milim nebom, na zemlji, v vodi ali v zraku.

 

Bivanje je tudi eksistenca, obstoj, ki v golo življenje vnaša določene pomene in dimenzije; po eni strani razširja sam naravni pojem, po drugi pa ga deducira na individualni nivo in ga pooseblja. Na kakršen koli in kateri koli način, bodisi v smislu obstoja znotraj določene skupine, družbe, sistema, bodisi borbe za obstoj, ki zmeraj pomeni konflikt, ali nemara zavračanje agresije z obrambo. Temu smo priča tudi v številnih aktualnih primerih, od vojn, imperializma in kolonializma, do ekonomskih ali gospodarskih spopadov, ki imajo praviloma socialne posledice, saj želijo s prevlado podjarmiti široke ljudske množice in jim karseda zmanjšati pravice ter jih v končni fazi znivelirati na nivo potrošnika.

 

Razsute države, uničena okolja, ubiti, razseljene družine, pregnanci, begunci, migranti so posledica dejanj velikih, ki temu potem rečejo begunska kriza, čeprav je posledično vojna, ki jo taisti netijo že več desetletij, vzrok za begunsko nesrečo. Newton á la carte.

 

Projekt Tvegaj spremembo se tokrat z razstavo Zavetja Babilona ubada z vprašanji bivanja in obstoja. Čas je, da v tem duhu obudimo vprašanja eksistencializma, ki se je dosledno zavzemal ne samo za svobodo posameznika in posameznice ter enakopravnost ljudi in raznih socialnih slojev, ampak tudi za avtonomijo vsakogar in pravico do izražanja. In četudi so časi različni, postaja kontekst identičen: preživetje.

 

Razni umetniški postopki predstavljajo avtorska videnja bivanja in obstoja v raznih in različnih oblikah in jih uprizarjajo v raznoterih medijih. Življenje na planetu ali vesoljskem telesu, vesoljski ladji Zemlja, ki potuje skozi prostor-čas po svojih določenih tirnicah, vrtenje okoli lastne osi in Sonca ter kroženje Osončja v galaksiji in celotne Mlečne ceste v obsežnejšem sistemu so potovanja, ki jih lahko človek, umetnica in umetnik ponazorita na osebni, fizični, mentalni, metafizični, domišljijski ali izmišljeni, tudi simbolni ravni.

 

Babilon kot zgodovinsko dejstvo, napolnjeno z mitologijo, simbol starodavne civilizacije, romantična ideja sožitja ljudi, ras, ver, jezikov, kultur je skozi dosedanje umetniške postopke in dela predvsem idealistična ideja, temelječa na številnih literarnih delih in likovnih upodobitvah. Nekoč neodvisno mesto-država, ob dveh rekah, Evfratu in Tigrisu, z Ištarskimi vrati, visečimi vrtovi in najbolj znamenitim stolpom v izgubljeni zgodovini, je bil vedno na udaru kapitala in politike z drugačnimi sredstvi, ki ne jenja niti danes v Iraku, s strani tujih sil razsuti državi, posledica pa so milijoni pregnank in pregnancev.

 

Zdi se, da je danes svet bolj globalen kot v preteklosti, dasiravno nas prav usoda Babilona prepriča v nasprotno, kar je sicer jasno že od pamtiveka. Človek je vedno kot vse ostalo živeče iskal najboljše možnosti za preživetje. Ponavadi se je začelo z nastankom neke skupine, ki je ustvarila sredino svojega bivanja in iz tega je skozi leta, desetletja, stoletja nastala civilizacija. Prav slednje, imenovati se civilizacija, je v nasprotju s pojmom, besedo, dejstvom militarizacija, s katero je zmerom v diskrepanci in zatorej v nevarnosti, da se narejeno, postavljeno, živeče sesuje v destrukciji, razsutju, smrti.

 

"Zavetja Babilona" zato zaokroža delovanje tukaj in zdaj. Kako si ga predstavljamo, je v raznih oblikah, medijih, materialih prikazano na razstavi, ki zaobjema paleto od najbolj intimnih do širše družbeno angažiranih del. Osebno in socialno sta v vsakem primeru ključna postulata vključenosti bitja v okolje; od pokrajine ali ruralnih predelov, puščav, gora, gozdov, do urbanih naselij, ki so po številu prebivalstva že najbolj naseljena območja na Zemlji, a tudi za človeško življenje na prostem neprijaznih predelov, ledenikov, rek in morij; pri čemer sožitje človeka z naravo vse bolj postaja odtujitvena sintagma, saj pomeni, da se človeka ne tretira več kot enega delov narave, temveč kot tujka taiste narave, tujka, ki se mora navaditi na svoj edini habitat, Zemljo, ki pa jo je tekom svojega razvoja, razvoja lastne civilizacije oziroma civilizacij toliko spremenil, da mu ni več zaveznica, ampak postaja vse bolj sovražnica.

 

Razstava Zavetja Babilona se osredotoča na osebne umetniške izkušnje, izhajajoče iz samosvojih prostorov razmišljanja in ustvarjanja umetnic in umetnikov, njihovih naravnih okolij in kultur, v katerih delujejo. V osnovi gre za prebivanje, preživetje, migracije in druge procese v sodobnem svetu, ki ga ne definirajo zgolj zemeljske izkušnje, ampak pogleduje tudi proti alternativnim oblikam bivanja v vesolju, na drugih planetih, v sosednjih galaksijah in v oddaljenih ozvezdjih. Čeprav je zaenkrat edino človeku prijazno okolje naš planet, se skozi umetniško percepcijo zarisujejo najrazličnejše forme potencialnih bivališč, teles, oblek, naselij, hiš, odnosov ipd., ki predstavljene z raznimi mediji, zastavljajo osrednjo temo razstave. Kot pove naslov, lahko zajame zgodovinski vpogled, sedanjo perspektivno ali futuristično vizijo in jo poda z umetniško kodifikacijo na katerikoli način.

 

Če imamo na eni strani temeljne človekove pravice, lahko zavetja povežemo tudi in predvsem z varnostjo. So nekaj, kamor se lahko skrijemo, kamor gremo, da dobimo občutek varnosti. Občutek, da bivamo tam, kjer ni niti varno niti nevarno. In ko slednje povežemo še s strahom, dobimo enega najmočnejših skupinskih porivov, da danes na globalni ravni razpravljamo, kaj je pomembneje: človekove pravice ali varnost. Izmišljamo si nove načine in metode nadzora nad ljudmi, ki se želijo posledično umakniti v svoja zavetja. V svoj mir. Na varno.

 

A tudi tam je varnost zgolj privid, saj v našo intimo kukajo sofisticirane oči kapitalizma in diagnosticirajo našo notranjost, našo privatno sfero, naša hotenja in želje, naše misli. In onkraj te navidezne varnosti se začne ogledalo, ki ga civilni in politični družbi zastavlja razstava Zavetja Babilona.

— Peter Tomaž Dobrila

 

Kuratorja razstave Zavetja Babilona sta Nina Jeza in Peter Tomaž Dobrila.


PDF:  "Ni zavetja brez Babilona, Petja Janžekovič"


Razstava ZAVETJA BABILONA je drugi v seriji velikih mednarodnih dogodkov štiriletnega projekta Risk Change / Tvegaj spremembo (2016–2020), ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije. Podpirata nas tudi Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Spletne povezave:
www.kibla.org
www.riskchange.eu
www.kiblix.org


Sledite nas na FB in Twitterju: #KIDKIBLA, #RISKCHANGE, #KIBLIX


STRAN JE V IZDELAVI
 

EU KULTURA

Projekt RISK CHANGE (2016–2020) sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije.
Podpirata nas tudi Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
„Podpora Evropske komisije pri izdelavi te komunikacije ne pomeni nujno tudi podpore njene vsebine, saj le-ta odraža samo mnenja avtorjev in Komisija ne more biti odgovorna za to,
kako se podatki iz publikacije (komunikacije) nadalje uporabljajo.“


2017 © KIBLA | Cookies | Sitemap